Pri nas prvič našli gnezda invazivnega sršena. Zakaj je tako nevaren

S Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) so sporočili, da so pri nas našli prva gnezda orientalskega sršena (Vespa orientalis).

Kot je za N1 povedal Aleš Bozovičar s ČZS, so v petek na zvezi gostili enega vodilnih strokovnjakov na področju preučevanja azijskega in orientalskega sršena, dr. Papachristoforoua Alexandrosa z univerze Thessaly.

Čeprav so doslej vsi opozarjali na azijskega sršena in njegovo nevarnost za kmetijstvo, je dr. Papachristoforou opozoril, da se je treba bati tudi drugega tujerodnega sršena, in sicer orientalskega. Posamezne osebke so v zadnjih dveh letih pri nas že opazili na Primorskem, a gnezd do zdaj še niso našli.

Grški strokovnjak je ob omembi tega, da je bil orientalski sršen pri nas že opažen, pozval k takojšnjemu ukrepanju in zatiranju gnezd. V nedeljo je v starem delu Kopra sam našel pet gnezd orientalskega sršena in več delavk, med katerimi so bile tudi mlade matice, ki bodo aktivne v prihodnjem letu. Ocenil je, da je samo v tem delu Kopra že vsaj od 25 do 30 aktivnih gnezd.

Orientalski sršen gnezda gradi predvsem v tleh oziroma v zemlji ali pa v skalnih špranjah, škarpah in zidovih, je pojasnil Bozovičar. Obseg njegovih gnezd je manjši kot pri azijskem sršenu, a poleže lahko večje število matic.

Čeprav je trenutno populacija pri nas še skromna, lahko sčasoma ob naraščanju populacije pričakujemo težave, opozarja sogovornik. "Težave se pojavijo pri vinogradnikih, saj sršeni jedo grozdne jagode. Napadajo tudi sadje in čebelje družine," je dodal Bozovičar.

Za splošno javnost so nevarni piki teh sršenov, saj je za orjaškim sršenom, ki ga pri nas še ni, pik orientalskega sršena drugi najmočnejši. "Nimamo izoliranega strupa tega sršena, zato težko izvajamo anafilaktične terapije pri tistih ljudeh, ki so bolj dovzetni za pike," je pojasnil.

Najdbo gnezd orientalskega sršena so popoldne potrdili tudi na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kot so dejali, te vrste sicer ni na seznamu invazivnih tujerodnih vrst EU, vendar ga kljub temu obravnavajo kot potencialno invazivno vrsto. Izpostavili so, da orientalski sršen povzroča težave v čebelarstvu, sadjarstvu in vinogradništvu.

Kako ukrepati

Državljane in še posebej kmete iz Primorske so na ministrstvu pozvali, da v primeru prisotnosti ali suma na prisotnost orientalskega sršena to takoj sporočijo terenskemu svetovalcu javne službe kmetijskega svetovanja ali veterinarju za zdravstveno varstvo čebel. Sporočijo naj: kaj so opazili (osebek, gnezdo), število osebkov ali gnezd, čim natančnejšo lokacijo (najbolje s koordinatami), datum opažanja, fotografijo ali videoposnetek vrste ter ime in kontaktne podatke najditelja. Pri tem najditelje prosijo, da zaradi hudih zdravstvenih težav, ki jih lahko povzroči pik orientalskega sršena, gnezd ne odstranjujejo sami.

Bozovičar izpostavlja, da je najprej treba popisati gnezda orientalskih sršenov. Tudi sam je danes s sodelavcem na terenu našel dve gnezdi v starejših hišah, kjer so bile vidne večje špranje.

Nato bi bilo treba po mnenju ČZS oblikovati ekipo, ki bo ta gnezda uničevala. "Vsako uničeno gnezdo pomeni manjše tveganje za prihodnje leto," je poudaril. S pristojnimi morajo nato doreči protokol ukrepanja, saj se s tem sršenom v takšni meri še niso srečali.